Liverpool ni samo dom Beatlov ampak v prvi vrsti dom nogometa

Tokratni sogovornik, ki vam ga predstavljam je Stojan Köveš, ki je med drugim moj dolgoletni prijatelj in ga zraven tega, da je strasten ljubitelj nogometa in dolgoletni navijač spremlja izviren humor, prijazna narava in v zadnjih letih velika ljubezen do živali. No, vsekakor se sama ta trenutek spomnim najinega srečanja na eni izmed tekem v Bratislavi in Stojan, po domače Stojč res ni skoraj nikoli in nikjer manjkal. Za vas je opisal kako izgleda gostovanje svojega kluba skozi oči navijača.

Z vami deli zgodbo o potovanju v Liverpool, ki je po mnenju mnogih nekakšno središče nogometa.
Namen potovanja je bil ogled mesta in tekme, predvsem pa želja, če bo Slovenija kadarkoli igrala s takšnim klubom, da seveda obišče dom navijačev, ki so bili eden od največjih vzorov v tej dolgoletni »navijaški karieri.«

Stojan zakaj takšna strast do nogometa in navijanja?

Od kar pomnim me je zanimal nogomet. V bistvu sem se že kod otrok zaljubil v to magična igro. S prijatelji smo jo igrali skoraj dobesedno kadarkoli in kjerkoli! Nekje v 6. razredu osnovne šole pa me je bolj kot sam nogomet začelo zanimati kaj neki se dogaja tam na tribunah in kdo so ti ljudje. Kdo so te skupine, ki so po navadi zbrane za golom. Zakaj prepevajo, skandirajo in mahajo z zastavami ter se občasno tudi stepejo? In tako sem se začel resno zanimati za navijaško sceno, ki me je čisto zasvojila in sem dobesedno hlastal za informacijami. Takrat  še seveda malo znanega  misterioznega sveta navijačev.  Sploh ni bilo tako preprosto kajti v osemdesetih letih ni bilo interneta kot danes in sem se moral zelo potruditi, da sem našel tisto kar me je zanimalo. Kupoval sem revije v katerih so bili kotički za navijače kot je Beograjski Tempo, Zagrebški sprint sta bila vodilna po tem v takratni Jugoslaviji, pa vse od tujih  legendarnih Italijanski SuperTifo in pa Španski SuperHincha, kjer si dobil ogromno podatkov iz navijaškega sveta. Predvsem pa so bili teksti opremljeni s fascinantnimi fotografijami navijaških skupin širom sveta. Kasneje je v trafike prišla legendarna revija o navijačih Čao Tifo,ki je izhajala v Beogradu 1x na mesec v srbo-hrvaškem jeziku in od takrat je bilo vse dosti lažje glede same informiranosti o navijačih. Po osamosvojitvi Slovenije smo dobili svojo ligo in kmalu po tem sem se pridružil navijaški skupin VIOLE. Imel sem tudi čast, da sem bil priča tekmi, kjer so se uradno Viole prvič organizirano pojavile na tekmi Maribora.  To je bilo 2.avgusta 1989 na tekmi za pokal Maršala Tita med NK Mariborom in Spartakom iz Subotice. Tekmo sem takrat spremljal iz stare vzhodne tribune in bil čisto nor od sreče, da je tudi v našem mestu navijaška skupina. In na srečo sem se ji kar kmalu pridružil in ostal…

Stojan z navdušenjem pove:

Ko sem odraščal so mi bili navijači iz otoka, predvsem iz Anglije Liverpool, West Ham United, Nottingham Forest zares top. Sem strasten navijač in dolgoletni pripadnik mariborskih Viol. Nepretrgano sem od leta 1992  klub spremljal in vse do začetka leta 2017. Torej 24 let sem bil redno na tribuni oz. sem redko izpustil kakšno dogajanje. Se ve, stadion Ljudski vrt južna stran (smeh)

Stojan (desno)

Zadnje leto več nisem tako aktiven zaradi zdravstvenih težav ampak letos, ko je bila liga prvakov in, ko smo v skupini dobili Liverpool sem se seveda odločil za obisk Anglije, skupaj z ekipo 15 ljudi. To je del takratne skupine takrat mladih fantov, danes zrelih moških , ki so skupaj z mano  skoraj od samih začetkov organiziranega navijanja. Skupaj smo po dolgem in počez večkrat prekrižarili Slovenijo in kar lep kos Evrope (vsi smo danes stari 40+) in prisotna so bila tudi dekleta, ki so nekoč z nami delile navijaško usodo. Danes so skoraj vse že mame vendar obisk tako kultnega mesta in stadiona Anfield je nekaj, kar moraš obiskati OBVEZNO! Eden od vzorov in  zanimanje za navijaško sceno so bili ravno navijači Liverpoola in vsekakor sem moral iti. Telefon mi je skoraj pregorel od klicev takoj, ko so bile izžrebani klubi za skupinski del lige prvakov in v zelo kratkem času smo uredili vse potrebno za pot.

Osebno me je sicer vedno malo bolj fasciniral profesionalni angleški nogometni klub Everton FC, ki ima 9 naslovov Angleškega prvaka, 5 naslovov FA pokala, ki ga angleži zelo cenijo in 1 naslov v evropskem pokalu pokalnih prvakov iz leta 1985. Čez vso zgodovino me je Everton zanimal dosti bolj kot sam Liverpool. Je manjši klub po osvojenih lovorikah, ampak starejši 14 let od Redsov (vzdevek Liverpool FC) in je svoj prvi naslov osvoji leto dni preden je bil Liverpool FC sploh ustanovljen :). Nogometni klub Liverpool je bil ustanovljen leta 1892 in je svoj prvi naslov v Angliji osvojil leta 1901.Čeprav trenutno v Evropi nima večjih uspehov (zadnjo evropsko lovoriko je osvojil v sezoni 2004/2005 zadnji naslov Angleškega prvaka pa v daljni sezoni 1989/1990je vseeno eden najuspešnejših evropskh klubov vseh časov!!! S petimi naslovi Evropskega prvaka( predhodnica današnje liga prvakov) je na tretjem mestu večne lestvice šampionov. Pred njim sta samo Madridski Real in Milan AC. Zlata leta je doživljal v  sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predvsem pa v začetku in prvi polovici osemdesetih. Vse do tiste tragedije 1985 leta v Bruslju na stadionu Heysel, ko so angleški navijači sprožili stampedo med navijači Juventusa pred tekmo finala pokala državnih prvakov med Juventusom in Liverpoolom v katerem je umrlo 39 večinoma Juventusovih navijačev. Po tem tragičnem dogodku so vse angleške klube suspendirali za 4 leta iz vseh evropskih tekmovanj in po tem  si ni Liverpool nikdar več čisto opomogel kar se tiče športnih uspehov. Bili so priče še eni tragediji.15. aprila leta 1989, kjer je med polfinalno tekmo FA pokala med Liverpoolom in Nottingham Forestom na stadionu Hillsborough v Sheffieldu zaradi prenatrpanih tribun prišlo do smrtnih izidov,  stisnili in poteptali so kar 96 navijačev Liverpoola. Njim v spomin stoji pred Anfieldom spominska plošča. Vse to je bilo več kot dovolj velik razlog, da kot navijač tja obvezno odpotujem.

Stojan o potovanju in mestu:

Torej potovanje do Liverpoola je potekalo z letalom in vlakom. Prvo smo z letom iz Bergama prispeli do Manchestra. Iz Manchestra smo šli na vlak do samega centra Liverpoola. Dobre tri ure potovanja in smo že bili v središču dogajanja.
Samo mesto Manchester me je fasciniralo v negativni luči, saj je kraj okrog železniške postaje in centra zelo neurejen, umazano in veliko je brezdomcev ter narkomanov, kar skupaj z kombinacijo zimskega vremena daje prav depresivno podobo. Tudi Liverpool je zelo umazano mesto, center je zelo moderen in zgradbe neverjetno moderno  zidane, hkrati pa zraven stare hiše, ki jih ne podirajo ampak se preprosto same sesujejo, kar zgleda čudno. Si predstavljate super moderne zgradbe in zraven propadajoči objekti in smeti po celem mestu. Mesto kot samo me ni navdušilo, tudi morje v pristanišču je polno odpadkov in samo center mesta, kjer je muzej Beatlov in okolica Anfielda je lepo urejeno za turiste ostalo pa kar zanemarjeno. No, v vsakem primeru nisem šel na ogled okolice in zato, da bi igral tam kakšno komunalno službo.

Ekipa v Liverpool-u

Naša ekipa je bivala v apartmaju nekje 10 minut iz centra z avtom. Vozili smo se s taksiji,  kjer ima vsak svojo tarifo( smeh), vendar vseeno ni preveč visoka in seveda vsi zahtevajo funte, evrov se branijo. Apartma je bil kar presenetljivo dobro urejen. Skromno a prijetno. Kopalnica v vsaki sobi, osebje prijazno pod apartmajem pa manjša trgovina, kjer so ti skuhali tudi vročo črno kavo. Na trgu Williamson Square smo se že od ranih ur zbirali navijači NK MARIBORA. Neverjetnih več kot 2400 nas je pripotovalo v nogometno mesto z različnimi prevoznimi sredstvi (večinoma z letali) nekateri pa tudi z avtomobili in kombiji, kar je pomenilo najbolj množično gostovanje kakega Slovenskega kluba do zdaj v Evropi. Sam trg je prostoren in lepo urejen, stari prijetni pubi, kjer se je z užitkom pilo odlično pivo, preferiral se je odličen belgijski Stella Artois, ki ga Angleži izredno radi pijejo in tudi pred leti na prijateljski tekmi v Londonu med Anglijo In Slovenijo se ga je dosti popilo tako z Angleške kot tudi z naše strani. (smeh)  Neverjetna a v samem centru Liverpoola sem srečal stare prijatelje, od katerih marsikoga nisem videl par let niti v centru Maribora.

Stojan kaj pa mnenje o sami tekmi?

Stadiona velikih mestnih rivalov Liverpoolov Anfield in Evertonov Goodison Park sta eden od drugega oddaljena 1,2 milje, pomeni 2 kilometra, tako, da so mestni derbiji kar zanimivi oziroma vroči kot tudi skoraj vsi mestni derbiji po svetu. Kaj reči o sami tekmi. Zaslužena in pričakovana zmaga Redsov in popolna prevlada navijačev Maribora na tribunah. Na njihovo žalost smo dobesedno povozili Liverpulčane. Moram iskreno priznati, da so me res razočarali. Pričakoval sem vsaj del njihove stare slave pa razen himne You”ll never walk alone pred začetkom tekme, ki res odlično zveni ni bilo nič omembe vrednega z njihove strani. Kar se tega tiče sem razočaran, vendar bi mi na navijaški poti vedno ostala praznina, če me nebi bilo tu. Naporno, vendar odlično gostovanje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja