Moje srečanje z angeli

Ko sem bila najstnica nisem polagala veliko pozornosti na religijo in spiritualizem. Nadnaravni pojavi so mi bili zanimivi za pogledat v kinu in na televiziji, tudi kakšno knjižno shrljivko sem prebrala. Verjela sem v idejo, da obstaja nekaj nevidnega okoli in v nas, ampak podrobnosti me še niso zanimale. Ko sem zaključevala srednjo šolo so se mi začele dogajati nenavadne stvari in moje življenje se je popolnoma spremenilo. Spremenilo v smislu, da sem začela na življenje gledati na drugačen način in tudi drugače sem začela delovat.

Moja pot spoznanja z višjimi sferami se je začela, ko sem iskala odgovore na neobičajna doživetja, katere si nisem mogla nikakor razložiti. Pristala sem v bolnišnici zaradi nenadne rdečice po celem telesu, ki naj bi bila alergijska reakcija. Na kaj sem dobila reakcijo, še danes ne vem, saj zdravniki niso ničesar odkrili. Po parih dneh se je stanje nenadno izboljšalo in sem lahko odšla domov. V tem obdobju sem doživela tudi občutke, da me nekdo opazuje in da nekaj ima zelo močen negativen vpliv name. Ker odgovore nisem našla niti pri psihologu, sem se obrnila na alternativno pomoč in sicer k bioterapevtki. S to vrstjo pomoči se je moja situacija izboljšala in skozi vrsto dogodkov sem začela verjet v nadnaravno.

Med mojim raziskovanjem in osebno rastjo sem prebirala razne knjige in priročnike. Nekega dne sem brala knjigo o nadangelih, kateri so zaznamovali moje življenje od tistega trenutka, ko sem jih spoznala. Ko sem brala to knjigo, sem se ustavila na poglavju o nadangelu Mihaelu in v mislih sem bolj za šalo kot za res rekla: “Nadangel Mihael, če si tu in če me slišiš, mi daj neki znak.” Nič se ni zgodilo, čeprav sem potihem pričakovala, da se bo. Nadaljevala sem z branjem. Kmalu sem odšla v kuhinjo, kjer je moja mati ravno na mizo odlagala pozabljeno šaro, ki jo je prinesla iz kleti. Ko sem stopila k mizi, nisem mogla verjeti! Tam je ležala slika Nadangela Mihaela! Občutila sem nepopisljivo srečo in navdušenje nad tem dogodkom. Sliko sem shranila in jo nosila v denarnici, da sem se vsakič, ko sem jo odprla, spomnila neverjetnega dogodka. Od takrat naprej se z Nadangelom Mihaelom počutim povezano in vem, da je vedno ob meni, tudi če kdaj pozabim nanj. Nadangel Mihael je eden najbolj znanih angelov, za njega je značilen meč in vijoličen plašč. Predstavlja varnost in je specialist za praktične zadeve. Recimo, če se nam kaj pokvari, ga lahko prosimo za pomoč ali pa če menimo, da smo v nevarnosti. Je zaščitnik policije, vojske in prometa. So še drugi nadangeli in angeli, ki tudi sodelujejo med seboj. Pokličete lahko kogarkoli in kdarkoli le z besedami v mislih ali pa na glas, odvisno kakor vam je lažje. Angeli nam z veseljem pomagajo, celo komaj čakajo, da jih spustimo v njihovo življenje. Tukaj je tudi štos. Angeli in drugi duhovni vodniki vam ne bodo pomagali in usmerjali, če jih ne prosite. Obstaja močen zakon, ki se imenujo zakon svobodne volje in nihče ne more vplivat na vaše življenje, četudi v pozitivnem smislu, dokler ne izrazite želje in podate dovoljenje. Izjema je pri resnih prelomnicah, kjer se gre na življenje in smrt in nas naš angel varuh reši, če še ni prišel naš čas odhoda.

En pomemben dogodek je sledil, ko sem imela med vožnjo z vlakom bolečine v trebuhu, ki nikakor niso pojenjale. Nisem imela nobenega zdravila s seboj, čakala me je pa še dve urna vožnja. V mislih sem prosila Nadangela Rafaela, ki je zdravilec, naj mi pomaga in omili bolečino. Čez par trenutkov je, verjeli ali ne, bolečina popolnoma izginila. Pogledala sem čez okno in se mu zahvalila, saj sem vedela, da je on zaslužen za to. Potem pa je sledil pozdrav iz njegove strani in sicer na velikem promocijskem plakatu gradbenega podjetja je na veliko, z zeleno barvo pisalo: “Rafael.” Bila sem v sedmih nebesih, skoraj dobesedno.

Velikokrat se mi je zgodilo, da sem dobila sporočila od angelov preko simboličnih predmetov, fotografij, napisov in podobno. Nikdar pa jih nisem zagledala. Razmišljala sem, kako bi bilo lepo kdaj videti kakšnega angela. Po drugi strani pa je v meni obstajal strah. Ljudje se bojimo neznanega in srečati koga iz druge dimenzije ni mala malica. Neke noči pa sem se zgubila iz spanca, oziroma bolje rečeno, nekdo me je zbudil. Ko sem odprla oči, je pred menoj stal bel angel. Bil je svetleče barve, visok in vitek. Ujela sva pogled in si strmela drug drugemu v obraz, čeprav ne morem trditi, da je imel oči. Počutila sem se naravnost božansko. Preplavil me je val toplote, umirjenosti in varnost. Vedela sem, da je vse vredu in da vedno bo. Nato je izginil. Jaz pa čakam na naslednje srečanje.