Holesterol je dober ali slab: prvi vam rešuje življenje, drugi vas lahko ubije

Ko slišimo besedo »holesterol«, običajno pomislimo na nekaj slabega, na nekaj, kar je našemu telesu škodljivo. Pa ste vedeli, da brez holesterola v našem krvožilnem sistemu pravzaprav ne bi preživeli?

Glavne funkcije holesterola v telesu so štiri: pomaga pri izgradnji celičnih struktur, je sestavni del žolčne kisline v črevesju, telesu omogoča, da proizvaja dovolj vitamina D in mu poleg tega omogoča tudi izgradnjo določenih hormonov.

Osnovni gradnik holesterola je maščoba, zaradi česar se ne pomeša s krvjo, ki je osnovana na vodi. Po telesu ga prenašajo lipoproteini.

Seveda pa ni vsaka oblika holesterola za telo koristna, niti ta ne obstaja samo v eni obliki. Obstajata dve obliki holesterola, razlikujeta pa se po tem, kateri lipoproteini ju prenašajo po telesu. Zagotovo ste v povezavi s holesterolom že slišali izraza LDL in HDL. Ta pogosto enačimo kar s holesterolom, v resnici pa gre za dve različni vrsti lipoproteinov – LDL oziroma low density lipoprotein (lipoprotein nizke gostote) in HDL oziroma high density lipoprotein (lipoprotein visoke gostote). Prvi prenašajo holesterol iz jeter v ostale dele telesa. Če je raven holesterola, ki ga prenašajo LDL, previsoka, se lahko začne nalagati na žilne stene. Tako na dolgi rok lahko pride do ateroskleroze oziroma zoženja in otrditve žil arterij, ta pa je v razvitem sveti eden od najpogostejših vzrokov za bolezni ožilja in srca, ki lahko v končni fazi vodijo tudi v prezgodnjo smrt. LDL holesterolu zato rečemo tudi slabi holesterol. Obstaja pa tudi takoimenovana dobra oblika holesterola, ki ga po telesu prenašajo že omenjeni lipoproteini visoke gostote oziroma HDL. Ti holesterol prenašajo iz telesa nazaj v jetra, kjer se vključi v presnovo. Lipoproteini visoke gostote preprečujejo nalaganje holesterola na žilne stene.

Simptomi povišanega holesterola

Povišan holesterol v telesu se ne kaže v obliki nikakršnih simptomov, čeprav povečuje tveganje za težave z zdravjem. Da odkrijete in spremljate problematične vrednosti holesterola, so potrebna redna testiranja krvi. Sicer lahko povišan holesterol spregledate, to pa lahko vodi v srčni napad ali kap.

Koliko holesterola za zdravo življenje?

Za odrasle osebe je normalna oziroma zdrava raven holesterola nekje pod 200 miligrami na deciliter. Vrednosti med 200 in 239 miligramov na deciliter so mejne, medtem ko so vrednosti od 240 miligramov na deciliter že visoke.

holesterol burger

Te vrednosti zajemajo celotno raven holesterola v krvi. Ravni »slabega« oziroma LDL holesterola bi morale biti pri zdravem odraslem manj kot 100 miligramov na deciliter. Vrednosti med 100 in 129 miligramov na deciliter so sprejemljive za ljudi, ki sicer nimajo težav z zdravjem, pri osebah, ki imajo bolezni srca in ožilja ali imajo faktorje tveganja za te bolezni. Mejne vrednosti LDL holesterola so med 130 in 159 miligramov na deciliter. Vrednosti med 160 in 189 miligramov na deciliter so visoke, vse vrednosti nad 190 miligrmov na deciliter pa so zelo visoke.

Pri »dobrem« oziroma HDL holesterolu gre ravno obratno. Optimalne vrednosti dobrega holesterola v krvi so nad 60 miligramov na deciliter. Vrednosti od 41 do 59 miligramov na deciliter so mejno nizke, vrednosti, nižje od 40 miligramov na deciliter, pa predstavljajo veliko tveganje za srčne bolezni.

Kako preprečiti visok holesterol

Da preprečite povišan ali visok holesterol, so običajno potrebne štiri spremembe življenjskega sloga. Te spremembe bodo lahko zmanjšajo tveganje za srčna obolenja in srčni napad:

  • Jejte zdravo hrano, ki ni škodljiva za srce.
  • Vsak dan ali vsaj nekajkrat na teden se ukvarjajte s kakšno fizično aktivnostjo.
  • Izogibajte se kajenju.
  • Če imate prenizko telesno težo, jo povišajte. Če imate previsoko telesno težo, jo znižajte. Ko dosežete normalno, zdravo težo, jo vzdržujte.

Po nekaterih raziskavah naj bi naslednja živila pozitivno vplivala na previsoko koncentracijo holesterola v telesu: jajčevci, jedilni oslez, oreščki, rastlinska olja, na primer repično in sončnično, sadje, kot so jagode, grozdje, jabolka in citrusi, polnozrnata žita, oves, fižol, soja in hrana, osnovana na soji, mastne ribe, na primer losos, tuna in sardine ter hrana, bogata z vlakninami. Če ta živila dodate uravnoteženi prehrani, boste ohranili normalne ravni holesterola. Prav tako pa obstajajo nekatera živila, ki lahko povečajo koncentracijo holesterola v krvi. To so rdeče meso, margarina, pecivo, hidrogenirana olja in polnomastni mlečni izdelki.

 

Že samo znižanje vnosa maščob lahko pomaga vzdrževati zdrave ravni holesterola. Izogibajte se na primer holesterolu (iz živil živalskega izvora, na primer mesa in sira), nasičenim maščobam, ki jih najdemo v nekaterih vrstah mesa, mlečnih izdelkih, čokoladi, pecivu ter ocvrti in predelani hrani, ter transmaščobam, ki jih ravno tako vsebujejo ocvrta in predelana živila.

V previsoke stopnje LDL oziroma slabega holesterola lahko vodi tudi previsoka telesna teža ali debelost. Faktor so tudi geni, lahko pa povišan holesterol povzročijo tudi nekatere bolezni, kot so diabetes, bolezni jeter ali ledvic, sindrom policističnih jajčnikov, premalo aktivna ščitnica ali zdravila, ki zdravijo nekatere bolezni. Prav tako se lahko vrednosti slabega holesterola povišajo v času nosečnosti.