Kostel očara vsakega

Kostel je manjši kraj, ki leži na jugovzhodni meji Slovenije tik ob meji s Hrvaško. Šteje okoli 700 prebivalcev in ob mejni reki Kolpi predstavlja krajinsko ločnico med slovenskim in hrvaškim ozemljem.

Kraj je dobil ime zaradi kostelskega gradu oziroma zaradi dela zemlje pod njim, ki je prvič omenjen leta 1336 kot Costel. Grad Kostel je bil večkrat omenjen v zgodovinskih zapisih.

Ker je imel kraj že od nekdaj revno zemljo, so ljudje iskali različne načine za dodaten zaslužek. Najbolj pomemben vir dohodka je sta predstavljala krošnjarstvo in tovorništvo, s tovrstnimi popotovanji pa so si ljudje širili obzorja in jih prinašali nazaj v rodni Kostel.

Kostel je znan po unikatnosti svojega bogastva ter neokrnjene in raznolike narave; rastlinski in živalski svet predstavljata svojevrstno pestrost. Ko se odpravimo tja, ne moremo mimo reke Kolpe – ene najčistejših v Sloveniji. V bližine Fare si lahko ogledamo slap Nežica. Tipična kraška planota Stružnica je polna vrtač in vrhov, ki segajo vse do 900 metrov n.v. (vrh Kapič).

Dolina je kmetijsko obdelana, planote pa so v večini poraščene z gozdom.

Najpomembnejše središče pokrajine je seveda grad. Zgodovinsko – kulturni spomenik v Kostelu predstavlja zanimivo turistično točko, ki omogoča čudovit razgled na kanjon reke Kolpe. Grad Kostel je po velikosti manjši le od celjskega gradu ter edini, ki ima pod gradom še živečo naselbino.

Kostel ponuja vse možnosti za razvoj naravnega turizma. Na reki Kolpi je možen ribolov in bogata izbira vodnih športov (rafting, vožnja s kajaki ali kanuji, …), v razvoju je lovski turizem in še nekatere druge oblike.

kostel turizem

Naravne danosti

Slap Nežica je visok 15 metrov. Izvira pod planinskim pobočjem Tišempolj in se nazadnje izlije v reko Kolpo. Pokriva ga lehnjak, ki je bil v preteklosti zelo pogosto rabljen za zidanje hiš.

Jame Bilpa

Ležijo ob meji s Kočevjem, v njih pa je narava izoblikovala več različnih vraževernih likov. Kostel ima štiri jame, ki pričajo o tem, da je bilo to območje naseljeno že v davni preteklosti, saj je bilo v njih najdenih veliko različnih predmetov. Ljudska pripoved pravi, da je v jezercu, ki se nahaja pod 80 metrov visoko steno, živel hudičev hlapec, ki je izdeloval coprniške metle za jahanje.

Kuželjsko okno

V Kuželjski steni se nahaja znamenito okno, ki ga je izoblikovala narava. Mimo vodi Kostelska planinska pot, tam pa sta še dve naravni danosti v obliki zvonika – Veliki in Mali turn. Z okna se odpira čudovit razgled na dolino Kolpe in na vrhove Gorskega kotarja.

Zgodovina

Po obstoječih zgodovinskih zapisih lahko sklepamo, da je bil Kostel poseljen že v prazgodovini. V rimski dobi je bilo območje gosteje naseljeno, predvsem prostornejši deli ob reki Kolpi. Viri iz srednjega veka največ omenjajo središče – grad Kostel. Prvič je bil omenjen leta 1336. Najprej je bil v lasti Ortenburžanov, nato Celjanov in kasneje še Habsburžanov. Prvič je bil požgan leta 1578 s strani Turkov, kasneje leta 1809 med francoskimi upori in nazadnje leta 1943, ko so ga požgali partizani, da bi preprečili domobranske naselitve.

Kostelske posebnosti

Skozi stoletja so zaradi specifik prostora in poselitve Uskokov v kraju razvili povsem individualno govorico – kostelsko narečje. Znano je po mnogih hrvaških, nemških in italijanskih prevzetih besedah.

Kostelci nimajo v svojem kraju niti enega ponudnika ‘fast fooda’, pa tudi ostale gostinske ponudbe ni veliko. Imajo pa precej svoje tradicionalne, kostelske kulinarike.

Dan začnejo s kostelskim zajtrkom: pečenimi domačimi kokošjimi jajci s posebno prilogo – kuhano koruzno polento namesto kruha.

Za kosilo vam bodo postregli s kostelskim ‘čušpajzom’. To je okusna in preprosta enolončnica, sestavljena iz sveže zelenjave in mesa. Če boste obiskali Kostel, se lahko vsako leto ob koncu poletja ustavite na tradicionalnem tekmovanju v pripravi ‘čušpajza’ in poskusite to specialiteto.

V času velike noči boste imeli možnost poskusiti kostelski želodec. Jed gospodinje po tradiciji pripravijo tako, da želodec napolnijo s kruhom, koščki šunke ali prekajenega mesa in raznimi začimbami.

Pijača, ki jo v Kostelu morate poskusiti, je njihova kostelska rakija. Gre za sadni destilat, ki se pridobiva iz avtohtonega mešanega sadja in ima specifičen, a prijeten okus.

Neokrnjeni Kostel kljub svoji majhnosti skriva mnogo naravnih in kulturnih danosti, zaradi katerih so očarani vsi turisti, ki uspejo odkriti ta kotiček Slovenije.