Uravnotežena prehrana za optimalno delovanje telesa in dobro počutje

Uživanje pravih količin hranil, ki jih naše telo potrebuje za dobro počutje in optimalno delovanje, je uravnotežena prehrana. Uravnotežena prehrana zagotavlja, da našemu telesu zagotovimo ustrezne količine beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov in vode, ter tedensko zaužijemo dovolj vitaminov in mineralov. Če ne dobimo dovolj hranil, lahko naše telo ne deluje optimalno, medtem ko prekomeren vnos lahko vodi do debelosti in škodljivih učinkov.

Kako ohranjati uravnotežen vnos energije in hranil pri hujšanju ?

Uravnotežena prehrana določa, da je pomemben ustrezen vnos energije, ki ga telo potrebuje za vsakodnevne aktivnosti in delovanje. Če dobimo premalo energije, lahko to povzroči utrujenost, oslabljen imunski sistem in slabo telesno zmogljivost. To se lahko pojavi pri športnikih in ostalih, ki jim zaradi bolezni ali psiholoških težav primanjkuje apetita. Prevelik vnos energije pa lahko privede do debelosti in zdravstvenih težav. Zato je nujno, da ohranjamo uravnotežen vnos hranil in energije ter ga prilagajamo svojim individualnim potrebam.

Uravnotežena prehrana je primerna za hujšanje pri zdravih posameznikih. Ključno je ustvariti energijski primanjkljaj, kar pomeni, da porabimo več energije, kot jo vnesemo v telo. Vendar pa je vseeno pomembno, da telesu zagotovimo primerna hranila za optimalno delovanje, saj bi lahko sicer bilo hujšanje škodljivo za zdravje. Prehrana, ki ne zagotavlja dovolj hranil, lahko privede do pomanjkanja energije, kar pa lahko negativno vpliva na telesno in mentalno zdravje. Zato je pomembno, da pri hujšanju ohranjamo uravnoteženo prehrano, ki bo zadovoljila naše hranilne potrebe, obenem pa zagotovila energijski primanjkljaj.

Zakaj je pomembna individualna prehranska obravnava?

Posameznikove potrebe po energiji in hranilih so odvisne od različnih dejavnikov, kot so spol, starost, življenjski slog, prisotnost bolezni in intenzivnost telesne aktivnosti. Ker so te dejavniki za vsakega posameznika edinstveni, se natančno določitev teh potreb lahko opravi pri prehranskem svetovalcu v okviru individualne prehranske obravnave. Pri tem se upoštevajo merjenje bazalnega metabolizma v mirovanju in telesno maso posameznika, pa tudi njegovo raven telesne aktivnosti. Na ta način lahko posameznik prejme natančne smernice glede tega, koliko energije in hranil potrebuje za zdravo delovanje telesa.

Razlika med uravnoteženo prehrano in dieto je v njihovem namenu in trajanju. Dieta je običajno predpisana prehrana, ki je namenjena zdravljenju bolezni ali alergij na hrano. Tako dieto navadno predpišejo zdravnik ali dietetik in je začasna. Uravnotežena prehrana pa je način prehranjevanja, ki naj bi ga upoštevali vsi zdravi ljudje, ne glede na prehranjevalno navado. Uravnotežena prehrana pomeni, da posamezniki spremljajo svoj vnos hranil in energije, da ohranijo optimalno delovanje telesa. Uravnotežena prehrana je trajnostna in ni namenjena zdravljenju bolezni. Pri prehodu na bolj izključujoč način prehranjevanja, kot so npr. vegetarijanstvo ali vegansko življenje, pa se priporoča posvet s prehranskim svetovalcem, da bi zagotovili uravnotežen vnos hranil in energije, ki jih telo potrebuje za optimalno delovanje.

Moderne diete, ki obljubljajo hitro hujšanje, niso dolgoročno vzdržne

Moderne diete, ki obljubljajo hitro hujšanje, ozdravitev ali “razstrupljanje” telesa, običajno ne zagotavljajo dovolj energije ali ustrezne hranilne vrednosti. Prav tako so zaradi omejitev pri izbiri živil težko dolgoročno vzdrževati. Eden od primerov takih diet so diete z nizkim deležem ogljikovih hidratov, visokim deležem beljakovin in maščob. Atkinsova, LCHF in keto dieta so nekateri izmed najbolj popularnih primerov. Čeprav keto dieta lahko pomaga pri izgubi teže in uravnavanju krvnega sladkorja, ima potencialno škodljive učinke. Keto dieta lahko povzroči pomanjkanje določenih hranil, elektrolitsko neravnovesje in oslabitev črevesne mikrobiote, zato ni primerna kot dolgoročen način prehranjevanja.

Uravnotežena prehrana

Diete z nižjim deležem maščob so manj učinkovite od uravnotežene prehrane in vprašljiv je njihov dolgoročni vpliv na zdravje, saj maščobe igrajo izjemno pomembno vlogo pri optimalnem delovanju našega telesa. Nasprotno pa diete z več sadja ali zelenjavo lahko vsebujejo veliko hranilnih snovi, vendar pogosto vsebujejo minimalno količino beljakovin in maščob, kar lahko povzroča druge težave in oslabi telo.

Pomen uravnotežene prehrane in potrebe po prehranskih dopolnilih

Prehranska dopolnila so potrebna le takrat, ko s hrano ni mogoče zadostiti določeni potrebi po hranilih, kot na primer vitaminu D v zimskih mesecih. Splošna uporaba prehranskih dopolnil ni priporočljiva, saj lahko prekomeren vnos povzroči škodljive posledice, kot je nalaganje hranil v organih. Prehranska dopolnila naj bi se uživala le na nasvet zdravnika ali strokovnjaka za prehrano, ki se odločita na podlagi koncentracij mikrohranil v krvi ali načina prehranjevanja.

Uravnotežen obrok je ključen del celostno uravnotežene prehrane. Za povprečno aktivne ljudi je lahko pri sestavljanju uravnoteženega obroka v pomoč shema krožnika Nutrimentum. Na krožniku naj bi četrtino prostora zavzemale beljakovine, ki jih lahko dobimo iz pustega mesa, rib, jajc, mlečnih izdelkov in stročnic. Beljakovine so pomembne gradbene snovi telesa, saj prispevajo k obnovi telesa, izgradnji mišic, trdnosti kosti in učinkovitemu imunskemu sistemu. Pomanjkanje beljakovin se lahko pojavi pri strogih vegetarijanskih dietah ali kroničnih boleznih, ki zahtevajo višji vnos beljakovin.

Vloga ogljikovih hidratov in maščob v uravnoteženi prehrani

Ogljikovi hidrati naj predstavljajo od četrtine do tretjine uravnoteženega obroka, najpogosteje pa v obliki polnozrnatih žit in izdelkov iz žit, ter krompirja. Uravnotežena prehrana obsega tudi maščobe, saj predstavljajo pomemben vir energije in so potrebne za sestavo celic. Poleg tega imajo tudi vlogo pri tvorbi nekaterih hormonov in omega-3 maščobne kisline lahko zmanjšajo možnosti za pojav bolezni srca in ožilja. Pomembno je, da vnos maščob ni prekomeren, kar lahko dosežemo z izbiro pustih mlečnih izdelkov, mesa ter priprave hrane z manj maščobami.